Zgodovinski arhiv Celje je ta mesec izdal knjigo Petra Omersela z naslovom Želeli smo do zvezd: Zgodovina celjskih raketarjev. Delo na 170 straneh z bogatim slikovnim gradivom natančno opiše raketne programe, ki so jih celjski ljubiteljski raketarji s svojimi dosežki skozi 50. let delovanja dvignili na polprofesionalno raven.
Kot so zapisali v Zgodovinskem arhivu Celje, so posamezniki, navdušeni nad osvajanjem vesolja, v začetku 60. let minulega stoletja s pomočjo povezovanja in podpore več tehnološko usmerjenih podjetji ter z nadgrajevanjem v znanstveno raziskovalnih krogih poskrbeli za uspehe, ki so še danes vredni pozornosti.
V času, ko je bil dostop do virov znanja in materiala bistveno bolj omejen, so celjski raketarji močno presegli delovanje okvirov lokalnega društva in prišli do dosežkov, ki so bili odmevni celo v širši javnosti, v ožjih strokovnih krogih pa so želi zavidanje.
V začetku 60. let sta se dve skupini najstnikov, ena zbrana okrog Aleksandra Kersteina, druga pa okrog Petra Klinarja, združili v raketno sekcijo pri Aero klubu Celje. Po več posameznih poskusih, so novembra 1964 raketarji v Levcu izstrelili prvo raketo. Raketa ARSC-8 (Republika) je bila osnova za prve poštne rakete pri nas. Decembra 1964 v Slivnici pri Mariboru pa so izstrelili 2,2 metra visoko raketo ARSC-8-A, ki je vsebovala paket 200 pisem. Prve rakete so bile vse enostopenjske s pogonom na trdno gorivo micrograin, piše na spletni strani zgodovinskega arhiva.
Najbolj ambiciozen raketni program celjskih raketarjev je bil program Sirij. Program je bil zahtevnejši predvsem zaradi poskusov vključevanja tekočega ali trdno-tekočega goriva za veliko močnejše motorje, ki bi pognali najbolj smelo zasnovane rakete.
Celjski raketarji so leta 1972 zasnovali tudi program raket proti toči v dogovoru s podjetjem Kamnik, a se je preizkusna dvostopenjska raketa Kamnik-2-C4 izkazala kot premalo zanesljiva, zato so program opustili.
Celjske raketarje sta z obiskom počastila dva ugledna svetovna astronavta. Leta 1974 je Celje obiskal Američan Eugen Cernan komandant Apolla XVII. Leta 1993 pa se je v Veliki Pirešici, kjer je bilo tudi eno od središč delovanja raketarjev, ustavil ruski kozmonavt Aleksei Arhipovič Leonov, prvi človek, ki je opravil sprehod po odprtem vesoljskem prostoru. Oba sta se vpisala tudi v spominsko knjigo kluba, ki jo od leta 2017 hranijo v Zgodovinskem arhivu Celje.
V Astronavtično raketnem klubu, ki se je leta 1976 preimenoval v Astronavtično in raketno društvo Celje in je formalno obstajalo do leta 1999, je bilo ob izteku 60. let vpisanih skoraj 40 aktivnih članov.
