Intervju veleposlanika Rusije v Sloveniji dr. Dokuja Zavgajeva slovenskemu časopisu Dnevnik

Pogovor z veleposlanikom Rusije v Sloveniji

Konec letošnjega julija bo za rusko-slovenske odnose pomemben datum, to je 100. obletnica Ruske kapelice pod Vršičem. Kakšen pomen pripisujete temu dogodku v Rusiji?

Menimo, da je ta dogodek res izredno pomemben. Vse letošnje leto naši bilateralni odnosi potekajo v luči 100. obletnice Ruske kapelice, ki jo bomo v Sloveniji zaznamovali konec julija. Kapelica ni edinstvena samo zaradi tega, ker je preživela vse kataklizme razburkanega 20. stoletja, ko so se okoli nje rušile države, spreminjali socialni ustroji in meje, in ohranila spomin Slovencev na tragične usode ruskih vojnih ujetnikov iz časov prve svetovne vojne, ki so umrli v Julijskih Alpah pod snežnim plazom. V zadnjih letih je kapelica postala dobro znan in prepoznaven simbol prijateljstva naših narodov, pravi romarski kraj za turiste z vsega sveta ter udoben prostor za uradna in neformalna srečanja ruskih in slovenskih državnikov, cerkvenih dostojanstvenikov, parlamentarcev, poslovnežev in predstavnikov širše javnost.

Ob visokem jubileju kapelice veleposlaništvo v tesnem sodelovanju s soorganizatorji spominskih slovesnosti, Društvom Slovenija-Rusija in občino Kranjska Gora, ter skupaj s slovenskimi oblastmi, veteranskimi in drugimi nevladnimi organizacijami, združenji ruskih rojakov in mednarodnim Forumom slovanskih kultur načrtuje celo vrsto pomembnih dogodkov, ki so povezani z ohranjanjem zgodovinskega spomina in kulturne dediščine naših narodov, poglabljanjem povezav v kulturi, znanosti in izobraževanju ter krepitvijo medčloveških stikov.

Eden osrednjih dogodkov praznovanja bo v Ljubljani odkritje spomenika vsem ruskim in sovjetskim vojakom, ki so umrli na slovenskih tleh v dveh svetovnih vojnah. Projekt tega obeležja je edinstven. To bo v zgodovini ruske države prvi skupni spomenik junakom prve in druge svetovne vojne, ki za nas simbolizira spravo med različnimi generacijami državljanov naše države. Postavitev spomenika na slovenskem ozemlju, ki je bilo v časih prve svetovne vojne del avstro-ogrske monarhije, vsebuje tudi simboliko sprave med narodi evropske celine in postane opomin na to, da si je tudi dandanes treba nenehno prizadevati v prid ohranitvi miru na našem planetu in širjenju sodelovanja med narodi.

Ob stoti obletnici kapelice pripravlja veleposlaništvo bogat kulturni program, ki bo potekal v Ljubljani, Kranjski Gori in marsikaterem drugem kraju. Iskreno nas veseli, da se v Sloveniji širi poučevanje ruščine, povečuje zanimanje za kulturo naše države, njeno zgodovino in sodobne dosežke. Upam, da bodo razstave in koncerti, znanstvene konference in prijateljska srečanja, ki jih organiziramo, omogočili vsakomur, ki si tega želi, da globlje spozna našo državo, se pobliže seznani z njeno zgodovino in sedanjim stanjem.

Pomembni zgodovinski datumi nas vabijo, da razmislimo o tem, kar smo dosegli do zdaj. Kako bi lahko označili sodobno stanje rusko-slovenskih odnosov?

S Slovenijo vodimo vsebinski politični dialog na vseh ravneh, vključno z najvišjo. Naše sodelovanje ima stalno pozitivno dinamiko in danes zajema najrazličnejša področja sodelovanja – kulturo in znanost, izobraževanje in šport, zdravstvo in turizem idr. Pomemben zagon našemu raznovrstnemu sodelovanju je dodal obisk predsednika vlade Ruske federacije Dmitrija Medvedjeva v Sloveniji julija 2015. Razvijajo se trgovinsko-gospodarske povezave, medparlamentarni in medregijski stiki. Dobra tradicija je postalo vsakoletno organiziranje predstavitev gospodarskega, investicijskega, kulturnega in turističnega potenciala vodilnih ruskih regij v Sloveniji. Letošnjega marca je svoje bogate možnosti predstavila v Ljubljani in Mariboru pokrajina Vologda, kar je povzročilo veliko zanimanje slovenskih poslovnih krogov in kulturnikov. Načrtujemo nadaljevanje tega za obe naši državi koristnega formata kontaktov.

Pogodbena podlaga našega sodelovanja se stalno dopolnjuje z novimi obojestransko koristnimi sporazumi. Samo zdaj usklajujemo dobrih deset novih dokumentov.

Vsi vemo, da se je leta 2014 spremenila gospodarska pa tudi zunanjepolitična situacija v Evropi. Kako po vašem vplivajo take spremembe na splošno klimo naših odnosov?

Res je, da je proces razvoja sodelovanja na evropski celini zdaj do določene mere oviran. Rad bi poudaril, da uvajanje omejitvenih gospodarskih ukrepov ni izbira Rusije. Še vedno smo odprti za povečevanje vzajemnih investicij in izvedbo skupnih projektov.

Naša država izhaja iz potrebe po gradnji enakopravnega partnerskega dialoga z Evropsko unijo glede širšega kroga vprašanj. Kljub sedanjim razmeram menimo, da v naših odnosih z Evropsko unijo ni nerešljivih problemov. Za vrnitev na pot širokega partnerstva je treba začeti dejansko upoštevati interese drug drugega. Rusija je pripravljena, da to počne.

V mednarodni skupnosti je Ruska federacija ena vplivnejših držav sodobnega multipolarnega sveta, ki se aktivno in odgovorno udeležuje reševanja ključnih mednarodnih problemov, dosledno deluje v prid združevanju naporov vseh držav sveta v boju proti mednarodnemu terorizmu in drugim nevarnim globalnim grožnjam.

Hkrati Ruska federacija ostaja eno prednostnih področij za slovenske poslovne interese. Kaj bi bilo danes najbolj aktualno na gospodarskem področju?

Kar zadeva bilateralne odnose, se uspešno razvija rusko-slovensko gospodarsko sodelovanje v teh segmentih, ki jih ne omejujejo restriktivni režimi, ki veljajo med Rusijo in Evropsko unijo. Prave učinke že ima program nadomestitve uvoza, torej razvoja v Rusiji lastne proizvodnje v različnih panogah. Nove perspektive na obsežnem ruskem trgu se odpirajo za naše tuje partnerje, tudi slovenske, pri razvoju agroindustrije in visokotehnoloških projektov, infrastrukture in prometa. To omogoča odpiranje novih delovnih mest in industrijskih kapacitet. Naj izrabim to priložnost in povabim slovenska podjetja, ki jih zanima delovanje na ruskem trgu, da še naprej aktivno povečujejo svojo vlogo v tem obojestransko koristnem procesu.

Kakšne dodatne rezerve bi lahko našli za nadaljnji razvoj gospodarskega sodelovanja med našima državama?

Večje rezerve vidimo še denimo v aktiviranju malega gospodarstva v obeh državah in v rasti deleža malih podjetij v vzajemni blagovni menjavi (zdaj ta znaša le 20 odstotkov). Ob uporabi mehanizmov zelo energično delujoče medvladne komisije za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje, poslovnega sveta, medparlamentarnih in medregijskih povezav načrtujemo, da bomo tudi naprej ustvarjali potrebne pogoje in pritegnili ta sektor gospodarstva k vključevanju v vzajemno blagovno menjavo in sodelovanje.

Med panogami, kjer naše sodelovanje uspešno raste že zdaj, so farmacija, razvoj različnih inovativnih in najsodobnejših tehnologij v industriji in kmetijstvu, telekomunikacije idr. Večje možnosti za naše sodelovanje se odpirajo na trgih tretjih držav, v energetiki, pri razvoju informacijskih in drugih visokih tehnologij. Velikanski potencial je tudi v naraščanju turizma, tako ruskega v Sloveniji kot tudi slovenskega v Rusiji. cr

18. junij 2016

https://www.dnevnik.si/1042741146/mnenja/odprta-stran/pogovor-z-veleposlanikom-rusije-v-sloveniji -